VSE O ODVISNOSTIH

Nore gobice

Tatja Kostnapfel Rihtar

Pravijo, da se zgodovina ponavlja. To gotovo drži v primeru mode uživanja različnih drog. In tako je tudi z norimi gobicami. Že stoletja so cenjene med Indijanci v Srednji Ameriki, priljubljene pa so postale tudi v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih. Poročila, ki govorijo o povečani uporabi gob s psilocibinom, pričajo, da je zanimanje za to drogo spet naraslo. Preverimo dejstva in izmišljotine o njenem delovanju in učinkih.

Že staroselci v Severni Ameriki so poznali osupljive halucinogene učinke gob s psilocibinom, ki so naravne droge. Mnogi so celo verjeli, da je ta goba navdihnjena od bogov, zato so rastlino vključevali v verske obrede že tisočletje pred našim štetjem. Tudi Azteki so gobe uporabljali v obredne namene, imenovali so jih teonanactl oz. "meso bogov".

Z razvojem sintetičnega psilocibina sredi petdesetih let se je prvič zbudilo resno zanimanje za drogo kot uporabno sredstvo za psihoterapijo in zdravljenje čustvenih motenj. Danes je psilocibin halucinogen, po katerem je veliko povpraševanje. Na zahodu, severozahodu in jugu Severne Amerike, kjer gobe rastejo v divjini, lahko na rastiščih opazimo vsakoletna romanja uporabnikov. Nabrane zaloge se lahko posušijo in uporabljajo še več mesecev, pri čemer se njihov psihoaktivni potencial ne zmanjšuje.

Pripravki za gojenje gob s psilocibinom, ki jih je moč naročiti po pošti, sestavljajo pa jih zakonsko dostopne spore gob in prefinjena oprema za gojenje, so prispevali k ponovnemu zanimanju in dosegljivosti psilocibina.

Umetno gojenje gob je še posebej priljubljeno v študentskih naseljih in njihovi okolici, saj posevki potrebujejo malo prostora in jih je lahko namestiti v študentsko sobo oz. omaro.

MEHANIZEM DELOVANJA GOB

Psilocibin je pravzaprav halucinogen, najti pa ga je moč v več kot dveh ducatih različnih vrst gob. Najpogostejše gobe, ki vsebujejo psilocibin, spadajo v rod Psilocybe, medsebojno pa se razlikujejo po velikosti, obliki, učinkovitosti in naravnem okolju.

Približno petnajst vrst raste samo na severozahodu Združenih držav Amerike. Če jih naštejemo le nekaj: Psilocybe pelliculosa, Psilocybe synaescens, Conocybe cyanopus. Uspevajo pa tudi številne druge. Toda zmede tako še ni konec, saj tudi termin "psilocibin" ni popolnoma točen.

Čeprav je psilocibin glavna psihoaktivna sestavina teh gob, za psihedelični učinek poskrbi še druga sestavina, imenovana psilocin, katere je manj, a je bolj učinkovita.

Mehanizem delovanja še ni povsem znan, glavne učinkovine zmotijo ravnotežje možganskih prenašalcev, ki uravnavajo čutne zaznave in obdelavo novih informacij.

Podobno kot LSD ima psilocibin mavrično paleto učinkov. Prav tako je tudi predvidevanje učinka odmerka zapleteno, saj so razlike med vrstami zelo velike.

Pri skromnejših odmerkih psilocibin poviša telesno temperaturo, srčni utrip in krvni pritisk ter povzroča širitev zenic. Pogoste so tudi slabosti in občutja otopelosti. Ko telesni učinki dosežejo vrhunec, se pojavijo kognitivne spremembe, podobne tistim pri LSD, njihov rezultat pa so velike spremembe v mišljenju, pozornosti in razpoloženju.

Tipično za čustva in telesne občutke je, da postanejo ostrejši, zbujajo strah, za čutne vnose pa se zdi, kot da bi prehajali med čuti - gre za stanje, ki ga imenujemo sinestezija.

Podobno kot drugi halucinogeni, psilocibin zmoti ravnotežje nevrotransmiterjev, ki uravnavajo motorične funkcije višjega reda, zato postanejo mnoge dejavnosti - npr. vožnja avtomobila - kočljive in nevarne.

Ponavadi psilocibin povzroča blažjo psihedelično izkušnjo kot LSD, to pa je glavni razlog, da so gobe tako priljubljene. Vrhunec učinkovanja se ponavadi doseže do dve uri po zaužitju, pojenja pa po treh do osmih urah.

Čeprav se toleranca za učinek droge razvije hitro, psilocibin ne povzroča telesne odvisnosti.

Prav tako redki so simptomi telesnega predoziranja; smrtonosni odmerek je ocenjen na 2.000-kratni psihoaktivni odmerek.

PLES Z ANGELI

Vendar do komplikacij vendarle prihaja. Ko se to zgodi, gre praviloma za nenadne in akutne tesnobne reakcije. Tako kot drugi halucinogeni povzroča psilocibin tako živahne duševne spremembe in nenadne spremembe razpoloženja, da se uporabniki zlahka prepustijo toku občutkov in zaznav, ki jih sprošča.

Kadar zrejo v globino, jih lahko zgrabi panika, ki naposled zahteva več kot le čas in podporo skrbnega prijatelja, izkušnja pa je lahko vsekakor zastrašujoča.

Ne glede na njihov magični sloves, so gobe precej večja neznanka, kot si nekateri ljudje predstavljajo.

Ker obstajata kar dva ducata vrst gob, ki vsebujejo različne količine droge, je lahko pripravljanje pravega odmerka precej podobno ugibanju števila angelov, ki lahko plešejo na glavici bucike.

Teoretično je to sicer mogoče (če predpostavimo, da obstajajo angeli, ki plešejo na glavicah bucik), toda obstaja verjetnost, da vam ne bo uspelo, razen če se vam odmerka ne posreči uganiti ali če ga vam ne prišepne angel...

Prirejeno po zloženki: Psolocybin, Now do it Foundation