VSE O ODVISNOSTIH

Zgodba o kofeinu

Mojca Hvala Cerkovnik, univ. dipl. soc. del., CZOPD Ljubljana

Zares čuden občutek sem dobila, ko sem spoznala, da spadam med tiste ljudi, ki se vsako jutro "zadenejo" s kavo. Včasih se že zvečer zalotim ob misli, kako prijetno bo začeti dan z znanim ritualom. Najprej tuš, potem časopis, pa obvezna priprava kave, prijetni šum vretja vode, rjavi prah, ki omamno zadiši že, ko odprem stekleno posodo, še bolj omamen vonj, ko ta prah zakuham, da ne govorim o božanskem okusu in navezanosti na eno od skodelic. Kavo vedno pijem sama, razen v službi, ko ta užitek delim s kolegi.

Kako lahko je govoriti o teh občutkih in navezanostih na določene vrste rituala, če je le-ta dovoljen in do neke mere celo priporočljiv. Pa kljub temu kava, tako kot čaj, nekatere brezalkoholne pijače, čokolada in nekateri medikamenti, vsebuje kofein, ki po razvrstitvi drog spada med stimulanse.

Zgodovina uživanja kofeina je zelo stara in zanimiva. Danes kofein najdemo v mnogih izdelkih, prvotno pa so ga naši predniki uživali v obliki čaja, najprej v četrtem stoletju na Kitajskem, pa še to le kot zdravilo. V petnajstem stoletju so čaj kot zdravilno sredstvo začeli uživati tudi Evropejci.

Z gojenjem kave so začeli Jemenci, in sicer v šestem stoletju. Kar deset tisoč let je minilo, da so trgovci pripeljali kavo tudi v Evropo. Od tedaj lahko govorimo o razcvetu kulture pitja kave v Evropi. Kot gobe po dežju so rasle male kavarnice, ki niso služile le pitju kave, temveč so slovele kot centri intelektualnih razgovorov, imele so status zbirališč političnih in gospodarskih veljakov. Zanimivo je, da je trenutno najmočnejša britanska zavarovalniška družba Lloyd svojo uspešno pot začela v 17. stoletju, in sicer kot majhna kavarnica.

Tudi v ZDA je v primerjavi s preteklostjo poraba kave na prebivalca sicer upadla, zato pa se je toliko bolj zvišal odstotek uživanja brezalkoholnih pijač, ki vsebujejo kofein. Zanimivo pa je, da več kot polovica Američanov popije vsaj dve kavi na dan, med rednimi uživalci kave pa je skoraj petdeset odstotkov takih, ki popijejo pet ali več skodelic dnevno.

Če govorimo o zgodovini kofeina, seveda ne moremo mimo poslastice, ki jo imenujemo čokolada. Le-ta je bila v Evropi znana že pred čajem in kavo, pa vendar je njena popularnost rasla počasneje. ' Rojena' je bila leta 1840, in sicer kot maščobni derivat, pridobljen iz kakavovih zrn. V kombinaciji s sladkorjem in oblikovana v ploščice je postala čokolada priljubljena in iskana. 35 dag črne čokolade vsebuje približno 20 mg kofeina, to pomeni, da štiri 35 dag težke čokolade vsebujejo približno toliko kofeina kot skodelica močne črne kave.

UŽITEK S STRANSKIMI UČINKI

Kofein navadno zaužijemo s kavo, čajem, čokolado, tabletami ali z brezalkoholnimi pijačami. Absorbira se deloma skozi želodec, razkroji pa se v jetrih, nekaj tudi v ledvicah. Učinke začutimo približno v 30 do 60 minutah po zaužitju, odvisno od tega, koliko je bilo hrane v želodcu oziroma kakšna je bila koncentracija kofeina. Telo predeluje kofein dokaj počasi, če zaužijemo kofeinske preparate zjutraj, bodo v telesu do večera.

Kofein spada v skupino metil ksantinov, v čaju je podobna spojina tein, v čokoladi pa teobromin. Vsi ksantini zavirajo delovanje nevro transmiterjev.

V možganih nastaja adenozin pri povečani aktivnosti možganskih celic kot stranski produkt njihovega metabolizma. Bolj ko so celice aktivne, več adrenozina nastaja, ta pa z vezavo na adenozinski receptor zavira delovanje celice (negativna povratna zveza). Posledica uživanja kofeina je povečana aktivnost možganov. Možen je tudi razvoj odvisnosti od kofeina, ki se kaže predvsem v obliki odtegnitvenih sindromov (glavobol, utrujenost in podobno).

Učinek na srce je dvojen, in sicer posredno prek aktivacije možganskih centrov, ki regulirajo krvni obtok, in direktno na srce. Učinek se kaže predvsem v hitrem srčnem utripu.

Kofein lahko poviša količino holesterola in krvnih maščob, vendar se izognemo tej nevarnosti, če uporabljamo filtrirni papir.

Na ledvice deluje direktno prek adenozinskih receptorjev, učinek je podoben učinku diuretikov. Indirektno delovanje na ledvice se kaže z zaviranjem sproščanja antidiuretičnega hormona iz možganov, kar posledično zopet poveča diurezo.

Sam kofein nima pomembnejšega vpliva na sluznico prebavil, veliko bolj pomembni so ostali iritanti, ki jih vsebuje kava, ti lahko povzročijo gastritis in zgago.

Glavna učinka na dihala sta sproščanje gladkih mišic bronhiolov, kar se s pridom uporablja pri zdravljenju astme in povečanju frekvence dihanja.

Študije sicer še niso dokazale povezave med uživanjem kofeina in okvarami zarodkov, nekaterim strokovnjakom pa je uspelo dokazati, da imajo otroci uživalk kofeina za starost nižjo porodno težo. Prav tako je nekaj dokazov, da uživanje kofeina (ekvivalentno več kot ena kava dnevno) lahko vpliva na zmanjšano možnost zanositve pri ženskah. Prav tako mnogi zatrjujejo, da je povezava med uživanjem kofeina in raka na prsih, a so bile vse do zdaj narejene študije vprašljive.

Kofein zvišuje nekatere simptome stresa, in sicer tako, da vpliva na količino adrenalina, ki se sproži v organizmu v stresnih situacijah. Ljudje, ki uživajo kofein, doživljajo močnejše stresne simptome, pri mnogih je kofein tudi 'sokrivec' za panične napade. Le-ti se pojavijo nenadoma, vedno pa je prisoten občutek strahu in ogroženosti. To ne pomeni, da je kofein povzročitelj napada panike, obstaja pa verjetnost, da postanejo napadi pogostejši z rednim uživanjem kofeina. Res je, da se po zaužitju zelo velikih količin kofeina (več kot 700 mg) pojavijo znaki, ki so zelo podobni napadu panike, tudi pri ljudeh, ki tovrstnih napadov prej niso nikoli doživeli.

Kofein lahko zmerno poveča fiziološko vzdržljivost in zmanjša utrujenost pri težjih naporih. Natančni mehanizmi še niso razloženi, verjetno gre za učinek na dihala, kardiovaskularni sistem in na metabolizem maščob, vsi skupaj pa naj bi povečali porabo maščob namesto glikogena.

Kofein povzroči konstrikcijo žil in zaradi tega je lahko učinkovito zdravilo za migrenske glavobole, zlasti če je zaužit ob prvih znakih glavobola. Poveča učinkovitost ergotamin tartrata, ki se prav tako uporablja za zdravljenje migrene. Učinek na nemigrenske glavobole je bil sicer prisoten pri nekaterih posameznikih, vendar učinkovitost ni bila dokazana.

NE SPIJTE SKODELICE PREVEČ

Kofein najdemo v mnogih izdelkih, seveda v različnih količinah. Tako poznamo več vrst kave z različno stopnjo prisotnosti kofeina. Zrna kave, ki jih pridobivajo v Afriki, imajo dvakrat večjo količino kofeina kot tista, ki zrastejo v Južni Ameriki. Za primer, običajna skodelica arabske kave vsebuje 70 do 100 mg kofeina, afriška pa vsebuje kar 150 mg kofeina.

Jakost kave je odvisna tudi od načina praženja zrnc. Temno pražena zrnca vsebujejo manj kofeina kot svetlo pražena. Aroma torej ne pogojuje jakosti kave, temno praženje namreč omogoča, da se količina kofeina v kavnih zrncih zniža.

Zelo pomembno je tudi mletje zrn. Finejše mleta zrna kave omogočajo, da pride ob pripravi kave več snovi v stik z vodo, s tem pa je tudi več možnosti, da se izloči večja količina kofeina.

Zelo popularen je espresso. Le-ta je zares drugačen napitek kot klasična kava. Ob pripravi, ki je specifična zaradi uporabe pare in pritiska, se olja in dodatni produkti kavinih zrn izločajo bolj v koncentratu, zato je okus in prisotnost količine kofeina večja.

Čaj, še ena oblika popularnega uživanja kofeina, je 'doma' v Indiji, Indoneziji in na Šrilanki. Kakovost čaja se meri po tem, kako blizu stebla so rasli lističi; bližje steblu so, boljša je kakovost. Fermentirani lističi postanejo oranžni, če fermentacije ni, ostanejo zeleni. Od tu tudi ime popularnega zelenega čaja. Vsekakor pa čaji, fermentirani ali nefermentirani, vsebujejo manj kofeina, količina le-tega pa je odvisna tudi od priprave čaja, predvsem od časa vrenja.

Kot sem že zapisala, je čokolada narejena iz prahu kakavovih zrn, ki vsebujejo med drugim tudi teobromin. Vendar teobromin in kofein nista edini psihoaktivni snovi v njej. Zadnje raziskave so pokazale, da je ena od komponent čokolade zelo podobna naravni substanci v možganih, receptorju, na katerega se vežejo psihoaktivne snovi iz marihuane. Seveda je količina te snovi v čokoladi veliko veliko manjša. Možno pa je, da tudi s čokolado, seveda manj intenzivno, doživimo podobne občutke. Zgolj kot zanimivost ± približno 30 kg čokolade bi morali pojesti, če bi želeli doseči učinek enega jointa marihuane.

Seveda ne moremo mimo v zadnjih desetletjih zelo priljubljenih brezalkoholnih pijač, ki nam jih mediji ponujajo na vsakem koraku. Kdo še ni slišal za coca colo, pepsi, Dr.Pepper in druge pijače iz široke ponudbe pijač, ki vse vsebujejo kofein (v coca coli ga je 46 mg, v pepsi 38, v Dr.Peppru pa 46 mg). Naj vas ne zavedejo 'light' napitki, tudi ti vsebujejo kofein.

Lahko trdimo, da je stimulans kofein dokaj 'varen', če ga uživa zdrav človek v količini, ki mu ne povzroča težav. Pogosti stranski učinki, ki jih mnogi navajajo kot neprijetne, so gastritis, vznemirjenje in tresenje. Nekateri tožijo tudi o težavah s spancem, zlasti če uživajo kofeinske izdelke pozno popoldne ali zvečer. Predoziranje začutimo v obliki tresenja, močnega vznemirjenja, zvišanega krvnega pritiska, bruhanja ipd.

Moja navada pitja kave se z vsemi temi informacijami ne bo bistveno spremenila, morda pa bom bolj pazljiva pri tretji skodelici. Prišla pa sem do pomembnega spoznanja: nisem se pripravljena odreči užitku rituala, okusa in tradicije, zato za zdaj še ne razmišljam, da bi vse to zamenjala za napitek brez kofeina.